|
|
 |
Spoznati
Nika Kralja
dr.
Steve Diskin
Poleg očitnih vizualnih, otipljivih in
konceptualnih užitkov, ki jih izkušnja oblikovalskega izdelka ponuja,
je ena izmed radosti doživetja tudi razmislek o namenih in značaju
oblikovalca. Kot pri lepih umetnostih, oblikovanje učinkuje najboljše
in nas prevzame, če deluje s kompleksnimi plastmi pomena, ki
odzvanjajo skozi telo in misli. Oblikovalci nas s tem, ko izpostavijo
svoje delo svetu, tudi izobražujejo, s svojimi eksperimenti razkrivajo
potencial forme, materiala in izraza. Vsi ti dejavniki se v končni
fazi sestavijo v veliko oblikovalsko delo, v nekakšen portret, pri
čemer postane objekt sam izjemno prefinjen medij človeškega kontakta,
ki s svojimi značilnostmi spominja na pogovor z dobrim prijateljem.
Tovrstne misli so me spreletavale precej časa nazaj, ko sem postal
ponosni lastnik Citroena DS, letnik 1972. Da, norega, kontroverznega
francoskega avtomobila, ki pa je vendarle zelo bistro in čudovito
sintetiziral vse elemente inženiringa, estetike, funkcije in izkušnje
uporabnika. Še več, zdelo se je, kot da bi ta avtomobil lahko govori,
nekako združen z glasom oblikovalca. Kot da bi ta sedel na
sopotnikovem sedežu in med vožnjo razlagal, zakaj ima volan le enojno
masivno napero, ukrivljeno na levo pod kotom 45 stopinj, ali zakaj
hidravlično vzmetenje omogoča tako žametno vožnjo. Nisi si mogel
pomagati, da se ne bi smejal od samega užitka, ki ga je bilo moč
čutiti ob zadovoljnem pogovoru med človekom in strojem.
Podobno sem občutil, ko sem prvikrat srečal Charlesa in Raya Eamesa,
ko sem imel priložnost izkusiti posebno vitalnost njunega studia,
videti mnoštvo oblik in materialov njunega dela, gledati kratke
dokumentarne filme, otroške vlakce ali etnične artefakte ter poslušati
razlago oblikovalskih izdelkov v zelo humanističnem tonu.
Tako je bilo tudi takrat, ko sem se srečal z delom Nika Kralja. Kot
tuj oblikovalec v Sloveniji sem z navdušenjem odkril njegov spoštljiv
odnos do lesa, ki je jasno odražal tradicijo Eamesov in Aalta:
združeval je ne le ljubezen do materiala, temveč tudi do procesa in
forme ter povzdignil na primer preprost stol na višjo raven
oblikovalskega izraza. V veselje mi je bilo tudi pomisliti, da je bil
Kralj del mednarodnega, skorajda univerzalnega fenomena v času, ko se
je industrijsko oblikovanje šele začelo izoblikovati: manjša skupina
oblikovalcev s humanističnimi nazori, ki so uporabljali tehnologijo
masovne proizvodnje, da bi se dotaknili življenj vsakdanjih ljudi z
občutkom za zaobljene površine, mehke radije, ekonomijo materiala,
prefinjeno strukturo ustroja ter udobje in solidnost dobrega stola, ki
še vedno velja za eno izmed ikon našega področja.
Vendar, bolj kot slovenska ljubezen do gozdov, bolj kot nekoč cvetoča
industrija, ki je za seboj ne nazadnje pustila lesno tradicijo, bolj
kot tehnologija krivljenja in spajanja, bolj kot mehanska produkcija
številnih enot, ki loči industrijsko oblikovanje od ostalih
umetnostnih področij ter bolj kot številne časti ter prijazne besede,
ki se nanašajo na Kralja, stoji za njegovim oblikovanjem izjemen
človek, ki nam je skozi svoje oblikovalsko ter profesorsko delo
poskušal pokazati meje možnega ter nam je tiho, toda učinkovito
sporočal osebno vizijo umetnosti življenja ter s tem primežev,
precepov ter spojev ustvarjalnega procesa.
Na teh straneh lahko najdemo podroben portret Nika Kralja, lahko ga
nekoliko bolj spoznamo skozi njegove odločitve, filozofijo in izdelke.
Zavedamo se, da bo znanost konec koncev spremenila naše razumevanje
vesolja, da se bodo zamenjale tehnologije, da se bodo estetske
smernice nedvomno prelevile iz enih v druge, da bodo objekti, ki
naseljujejo naše domove in pisarne, sčasoma spremenili svojo obliko.
Edina konstanta v tem procesu smo mi, ljudje, ki v idealni viziji
sveta stremimo k boljšemu medsebojnemu poznavanju in bogatenju
življenja skozi naše vzajemno delovanje. V naše veliko zadovoljstvo si
lahko štejemo, da je imel Niko Kralj taisti namen in da bo zapuščina
njegovega doprinosa še dolgo ostala del slovenskega in mednarodnega
oblikovalskega okolja.
...strokovno izčrpno
in hkrati prisrčno neposredno napisano delo...
dr.
Fedja Košir
Arhitekt Niko Kralj je ustvarjalec, ki
mora biti uvrščen v vsak pregled slovenskih oblikovalskih dosežkov.
Toda te enciklopedične evidence so po navadi prekratke, da bi lahko
zajele njegov prispevek povsem celovito in do konca objektivno.
Knjiga, ki jo držite v rokah, to pomanjkljivost odpravlja. Avtorica
dr. Jasna Hrovatin deziderat, namreč vsestransko predstavitev
arhitektove osebnosti in dela, učinkovito uresniči. Pred nas stopa
nenavadno plastično orisan človek, ki svoja prizadevanja posveti eni
sami, toda zelo zahtevni nalogi: oblikovanju ljudem prijaznih
predmetov, ki jih je mogoče povezovati v popolnoma prepoznavne
ambiente.
Gradivo, ki ga zbere dr. Hrovatinova, je izjemno obsežno, pa tudi
izrazito vešče razvrščeno. Kdo drug bi najbrž utonil v množici
podatkov. Tu so smotrno in smiselno razporejeni v poglavja, kjer je
zajeto po vrsti arhitektovo vzgojno, projektantsko in raziskovalno ter
celo teoretično oziroma publicistično delo. V seznamu virov imate
namreč uporaben, bibliografsko absolutno korekten seznam številnih
besedil, ki jih objavi arhitekt Kralj. Ni skrivnost, da zgledno
obvlada retoriko (in njeno udejanjanje v besedilih). Ne le zaradi
svojske berljivosti, temveč tudi zaradi inovativnosti stališč.
Arhitekt ni samo vrhunski praktik, ampak tudi zgovoren pričevalec o
dogajanjih, ki jih spremlja in soustvarja.
Pričujoča monografija je tedaj vsebinsko dobro organizirana. Množica
dragocenih podrobnosti je urejena skrajno pregledno. Jasno je
razčlenjena v štiri dele. Kot se spodobi, je najprej orisan čas, v
katerega so vpeti arhitektovi strokovni napori, nakar sledita
biografija in bibliografija ter končno več spominskih zapisov
arhitektovih znancev in sodelavcev, nikakor ne nazadnje najbližjih
sorodnikov: dodatek, ki ga v podobnih pregledih močno pogrešamo,
prispeva pa prav tisto, čemur rečemo barva dobe.
Kraljeva biografija je izjemno dinamična. Pripada rodu, ki mu
zgodovina ne prizanaša. Kdor pa peripetije in preizkušnje preživi
oziroma prestane brez večjih deformacij, je rezan iz čvrstega lesa, ki
zlepa ne popusti. Če se včasih poda, se samo zato, da lahko kmalu
znova nosi tisto, kar si nalaga sam v neukrotljivi težnji, da bi
uresničil stvari, ki se zdijo neuresničljive. Posledica arhitektove
nadpovprečne delavnosti je izjemno dolga vrsta odličij in priznanj, ki
so mu dana nespodbitno upravičeno, tako za zasluge, kakor tudi za
stvaritve. Predvsem arhitektovi konkretni dosežki so tisto, kar v tej
knjigi popolnoma prepriča.
Jedro monografije predstavlja izvrstno ilustrirana analiza
arhitektovih oblikovalskih načel. Niko Kralj je industrijski
oblikovalec ali bolje, ker je natančneje, oblikovalec izdelkov
množične industrijske proizvodnje. Je torej živa antiteza recentne
drže, ki meni, da so umetniško delo samo unikatni, ročno izdelani
predmeti. In vendar! V bistvu gre le za dve diametralno različni
faseti istega ustvarjalnega hotenja, ki je pogojeno tako z izrazito
socialnimi, kakor tudi z izrazito individualnimi vzgibi. Objektivni
presojevalec mora pritrditi obema stališčema. Z eno samo zahtevo: da
gre v obeh primerih za pristno, povsem neponarejeno prizadevanje. V
Kraljevem primeru o pristnosti ni mogoče dvomiti, kakor tudi ni mogoče
dvomiti o njegovi marljivosti.
Ob tem je v knjigi osvetljenih nekaj vprašanj, ki so bila doslej
pojasnjena le navidezno natančno ali včasih celo ne dovolj
prepričljivo. Izjemna je na primer predstavitev legendarnega stola Rex.
Doslej prevladuje vtis, da nastane ta proizvod tako rekoč sam od sebe
ali domala mimogrede, k čemur zagotovo močno pripomore njegov pojav na
tržišču, podoben ognjevitemu ognjeniškemu izbruhu. Dr. Hrovatinova
nazorno pokaže, koliko natančnega eksperimentalnega preizkušanja
potrebuje ne samo oblikovalec, temveč vsa ekipa sodelavcev, če ne kar
ves obrat, preden se lahko začne v vseh pogledih uspešna serijska
proizvodnja.
Danes smo se znova znašli na točki, ki jo je moč označevati tudi kot
trenutek resnice. Mnogo tega, kar je nekdaj veljalo za dejstvo, ki ne
dopušča dvoma, je zdaj zgolj iluzija, če ne kar skrajno neprijetna
deziluzija. A celo v tako zaostrenem položaju je spomin na lepšo
preteklost več kot solzava tolažba. Biti mora upanje in zaupanje, da
lahko morda znova zmoremo. Potrebujemo samo zadosti čvrst les.
Arhitekt Kralj je tedaj tudi prispodoba. Je osrednja osebnost
slovenskega modernega industrijskega oblikovanja več kot troje
desetletij: od njegove inavguracije sredi petdesetih let do znane
estetske in družbene krize sredi osemdesetih let 20. stoletja. Kot
eden od pionirjev v prizadevanjih za človeški svet, za svet brez
nadležnih absolutističnih etičnih ali estetskih bremen ali kar
dušebrižniških posilstev pušča za seboj fascinantno obsežen in
raznovrsten oeuvre, ki bo zagotovo še vrsto let predmet nadaljnjih
raziskovanj. Vsa pa se bodo morala opreti na monografijo dr.
Hrovatinove: zanesljivo je neizogiben citandum.
Dobivamo dobro, strokovno izčrpno in hkrati prisrčno neposredno
napisano delo, ki ga bodo prebirali poznavalci arhitekture enako radi,
kakor tisti del kulturnega občinstva, ki mu ni vseeno, v kakšnih
prostorih prebiva in bi o tem rad izvedel več.
prof. dr. Fedja Košir, univ. dipl. inž. arh., Fakulteta za arhitekturo
...je pedagoga in izumitelja vključila v
katalog svetovnih dosežkov...
dr. Živa Deu
Ustvarjalno delo arhitekta Nika Kralja,
osrednje osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja v drugi
polovici 20. stoletja in dolgoletnega profesorja na Fakulteti za
arhitekturo, takrat še na oddelku v sestavi gradbeništva in geodezije,
je predstavljeno v nekaj prispevkih, objavljenih v različnih poljudnih
in strokovnih gradivih. Večina njih je označena s starejšimi datumi, s
časom arhitektove aktivne vpetosti v znanstveno, raziskovalno,
strokovno in pedagoško delo. Pogleda na njegov prispevek v razvoju
slovenske kulture bivanja, celovitega orisa njegovega življenja,
prežetega z iskanjem novega, tehnično domišljenega, uporabnega in
lepega v oblikovanju notranje opreme, ki mora biti serijsko izdelana,
pa vse do danes Slovenci nimamo. Zato je monografija, ki jo je
pripravila dr. Jasna Hrovatin, posebej dragocena.
Delo s preprostim naslovom Niko Kralj je avtorica, tudi njegova
študentka in pozneje mlada raziskovalka, pravzaprav razdelila na dva
dela, ki se razlikujeta po načinu obravnave. V prvem delu, ki je
sestavljen iz poglavij: Zgodovinsko ozadje Kraljevega ustvarjalnega
obdobja, Življenjepis Nika Kralja, Kralj kot pedagog in oblikovalec in
Značilnosti kraljevega dizajna, so čas, vloga in delo arhitekta –
oblikovalca ne samo predstavljeni, ampak tudi s časovnim odmikom
kritično ovrednoteni. Drugi del pa nas seznani z obsegom njegovega
dela. V poglavju Kronološki pregled so dela predstavljena urejeno po
času in vrednosti. Celotna monografija je zaključena s kratkimi orisi,
s spomini, utrinki in videnji Nika Kralja skozi oči njegovih
najbližjih, od hčerke, sošolcev, prijateljev do dolgoletnih
sodelavcev.
Čeprav je za predstavitev ustvarjalne osebnosti pomembna celota, ima
prvi del monografije še posebno vrednost. Poleg tega, da odkrije pomen
in vlogo Kraljevega dela v slovenskem industrijskem oblikovanju,
pozoren bralec izza tega razbere za uspeh v prostoru in času potrebne
sposobnosti. Kralj je namreč svojo celovito ustvarjalnost, sestavljeno
iz bogatih vedenj o materialih, z zanimanji za podrobnosti, za
tehnični in likovni detajl in z močjo večnega iskanja izboljšav,
usmeril v strokovno praznino, ki jo je hitro zaznal. Tisoča
stanovanja, ki so jih kolegi načrtovali, umerjena na zahtevan
prostorski minimum, je bilo potrebno opremiti z enako oblikovanim
pohištvom, minimalističnim, modularnim, razstavljivim in spet
sestavljivim, lahkim, cenovno dostopnim in načrtovanim za masovno
industrijsko proizvodnjo.
Njegove na novo domišljene sedežne garniture, stoli, mize, omare in
omarice pa niso zadostile samo želenim zahtevam, ampak so se zaradi
tehnične dovršenosti in likovne izvirnosti uvrstile med najbolj
ocenjene izdelke industrijskega oblikovanja v tedanji Jugoslaviji.
Najbolj uspešna, uporabna, tehnična in likovna pohištvena domislica
Nika Kralja, stol Rex, z vsemi pozneje razvitimi različicami
oblikovalca, ki je v monografiji še zlasti podrobno predstavljen, pa
je pedagoga in izumitelja vključila v katalog svetovnih dosežkov na
področju industrijskega oblikovanja pohištva.
prof. dr. Živa Deu, univ. dipl. inž. arh., Fakulteta za arhitekturo
|
